Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
DDV IN DRUGI PROMETNI DAVKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) na ozemlju Republike Slovenije v skladu z:
– Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2021/1159 z dne 13. julija 2021 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede začasnih oprostitev pri uvozu in nekaterih dobavah v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 250 z dne 15. 7. 2021, str. 1) zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2022/890 z dne 3. junija 2022 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (UL L št. 155 z dne 8. 6. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/112/ES);
– Direktivo Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L št. 44 z dne 20. 2. 2009, str. 23), in
– Trinajsto direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L št. 326 z dne 21. 11. 1986, str. 40).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
– »ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako definirano v predpisih Evropske unije;
– »tretja država« je katero koli drugo ozemlje, razen ozemlje Slovenije in ozemlja drugih držav članic oziroma Unije;
– »tretje ozemlje« je del državnega ozemlja države članice, ki pa ni sestavni del »ozemlja države članice« v smislu druge alineje tega odstavka, in sicer:
a) ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:
– v Helenski republiki: ‘A‘Oo (gora Atos);
– v Kraljevini Španiji: Kanarski otoki;
– v Francoski republiki: francoska ozemlja iz 349. in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– v Republiki Finski: Alandski otoki;
– v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska: Kanalski otoki;
– v Italijanski republiki: Campione d'Italia, italijanske vode Luganskega jezera.
b) ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:
– v Zvezni republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
– v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla;
– v Italijanski republiki: Livigno.
(3) Po tem zakonu se:
– transakcije v Kneževino Monako ali iz nje obravnavajo kot transakcije v Francosko republiko oziroma iz nje;
– transakcije na otok Man ali z njega obravnavajo kot transakcije v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske oziroma iz njega in
– transakcije v suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njih obravnavajo kot transakcije na Ciper oziroma z njega.
– Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1),
– Direktivo Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L št. 44 z dne 20. 2. 2009, str. 23), in
– Trinajsto direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L št. 326 z dne 21. 11. 1986, str. 40).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
– »ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako definirano v predpisih Evropske unije;
– »tretja država« je katero koli drugo ozemlje, razen ozemlje Slovenije in ozemlja drugih držav članic oziroma Unije;
– »tretje ozemlje« je del državnega ozemlja države članice, ki pa ni sestavni del »ozemlja države članice« v smislu druge alineje tega odstavka, in sicer:
a) ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:
– v Helenski republiki: ‘A‘Oo (gora Atos);
– v Kraljevini Španiji: Kanarski otoki;
– v Francoski republiki: francoska ozemlja iz 349. in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– v Republiki Finski: Alandski otoki;
– v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska: Kanalski otoki;
– v Italijanski republiki: Campione d'Italia, italijanske vode Luganskega jezera.
b) ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:
– v Zvezni republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
– v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla;
– v Italijanski republiki: Livigno.
(3) Po tem zakonu se:
– transakcije v Kneževino Monako ali iz nje obravnavajo kot transakcije v Francosko republiko oziroma iz nje;
– transakcije na otok Man ali z njega obravnavajo kot transakcije v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske oziroma iz njega in
– transakcije v suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njih obravnavajo kot transakcije na Ciper oziroma z njega.
VIII. OPROSTITVE DDV
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
42. člen
(oproščene dejavnosti v javnem interesu)
(1) Plačila DDV so oproščeni:
1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;
2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti;
3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;
4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;
5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
5. storitve v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali, ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč;
7. storitve varstva otrok in mladostnikov ter dobava blaga in storitev, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije;
8. predšolska vzgoja, šolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije, vključno z dobavami blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem oziroma prekvalifikacijami, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
9. zasebno poučevanje, ki ga opravljajo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko izobraževanje;
10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;
11. storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje;
13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge, od države priznane kulturne institucije;
14. dobava blaga in storitev s strani organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v, za te namene, posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki jih upravljajo pooblaščene osebe;
16. prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije;
17. izvajanje univerzalne poštne storitve, v celoti ali delno, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja poštne storitve, ter dobava blaga, ki je z njo neposredno povezana. Oprostitev se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci univerzalne poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z uporabniki teh storitev posebej dogovorjeno.
(2) Dobava blaga in storitev ni oproščena plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:
– ni nujna za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te dobave, ali
– je osnovni namen dobave, da organizacija pridobi dodaten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.
1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;
2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti;
3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;
4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;
5. storitve v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali, ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč;
7. storitve varstva otrok in mladostnikov ter dobava blaga in storitev, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije;
8. predšolska vzgoja, šolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije, vključno z dobavami blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem oziroma prekvalifikacijami, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
9. zasebno poučevanje, ki ga opravljajo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko izobraževanje;
10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;
11. storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje;
13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge, od države priznane kulturne institucije;
14. dobava blaga in storitev s strani organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v, za te namene, posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki jih upravljajo pooblaščene osebe;
16. prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije;
17. izvajanje univerzalne poštne storitve, v celoti ali delno, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja poštne storitve, ter dobava blaga, ki je z njo neposredno povezana. Oprostitev se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci univerzalne poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z uporabniki teh storitev posebej dogovorjeno.
(2) Dobava blaga in storitev ni oproščena plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:
– ni nujna za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te dobave, ali
– je osnovni namen dobave, da organizacija pridobi dodaten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.
4.a Splošne obveznosti ponudnikov plačilnih storitev za namene nadzora dobav blaga in storitev
86.a člen
(definicije
)
)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, za namene tega podpoglavja pomenijo:
1. »ponudnik plačilnih storitev« pomeni katerega koli od subjektov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED);
2. »plačilna storitev« pomeni katero koli poslovno dejavnost iz 3. do 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZPlaSSIED;
3. »plačilo« pomeni plačilno transakcijo iz prvega odstavka 8. člena ZPlaSSIED ali denarno nakazilo iz 10. člena ZPlaSSIED ob upoštevanju izključitev iz prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;
4. »plačnik« pomeni plačnika iz drugega odstavka 7. člena ZPlaSSIED;
5. »prejemnik plačila« pomeni prejemnika plačila iz tretjega odstavka 7. člena ZPlaSSIED;
6. »plačilni račun« pomeni plačilni račun iz prvega odstavka 12. člena ZPlaSSIED;
7. »IBAN« pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa iz 15. točke 2. člena Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU);
8. »BIC« pomeni poslovno identifikacijsko kodo iz 16. točke 2. člena Uredbe 260/2012/EU.
1. »ponudnik plačilnih storitev« pomeni katerega koli od subjektov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED);
2. »plačilna storitev« pomeni katero koli poslovno dejavnost iz 3. do 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZPlaSSIED;
3. »plačilo« pomeni plačilno transakcijo iz prvega odstavka 8. člena ZPlaSSIED ali denarno nakazilo iz 10. člena ZPlaSSIED ob upoštevanju izključitev iz prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;
4. »plačnik« pomeni plačnika iz drugega odstavka 7. člena ZPlaSSIED;
5. »prejemnik plačila« pomeni prejemnika plačila iz tretjega odstavka 7. člena ZPlaSSIED;
6. »plačilni račun« pomeni plačilni račun iz prvega odstavka 12. člena ZPlaSSIED;
7. »IBAN« pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa iz 15. točke 2. člena Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU);
8. »BIC« pomeni poslovno identifikacijsko kodo iz 16. točke 2. člena Uredbe 260/2012/EU.
86.b člen
(obveznost vodenja evidenc ponudnikov plačilnih storitev
)
)
(1) Vsak ponudnik plačilnih storitev, ki opravlja plačilne storitve v Sloveniji, vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil, če v posameznem koledarskem četrtletju opravi plačilne storitve, na podlagi katerih prejme posamezen prejemnik plačil več kot 25 čezmejnih plačil.
(2) Plačilo se šteje za čezmejno, kadar se plačnik nahaja v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi.
(3) Ponudnik plačilnih storitev izračuna število čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena po posamezni državi članici oziroma identifikacijski oznaki ali kodi prejemnika čezmejnega plačila iz drugega odstavka 86.d člena tega zakona. Če ponudnik plačilnih storitev razpolaga z informacijami, da ima prejemnik čezmejnih plačil več identifikacijskih oznak in kod, upošteva pri izračunu števila čezmejnih plačil vsa plačila, ki jih je prejemnik čezmejnih plačil prejel prek različnih oznak in kod.
(4) Obveznost vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za plačilne storitve, ki jih opravljajo ponudniki plačilnih storitev plačnika v Sloveniji v zvezi s tistimi plačili, pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev prejemnika čezmejnih plačil nahaja v drugi državi članici. Šteje se, da se ponudnik plačilnih storitev prejemnika čezmejnega plačila nahaja v državi članici, ki je razvidna iz kode BIC ali druge poslovne identifikacijske kode tega ponudnika plačilnih storitev. Ne glede na navedeno ponudnik plačilnih storitev plačnika navedene plačilne storitve vključi v izračun števila čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ponudnik plačilnih storitev vodi evidence iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo.
(6) Podatki iz evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil se lahko obdelujejo samo za namene nadzora obračuna davka od dobav blaga in storitev s ciljem preprečevanja goljufij na področju DDV.
(2) Plačilo se šteje za čezmejno, kadar se plačnik nahaja v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi.
(3) Ponudnik plačilnih storitev izračuna število čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena po posamezni državi članici oziroma identifikacijski oznaki ali kodi prejemnika čezmejnega plačila iz drugega odstavka 86.d člena tega zakona. Če ponudnik plačilnih storitev razpolaga z informacijami, da ima prejemnik čezmejnih plačil več identifikacijskih oznak in kod, upošteva pri izračunu števila čezmejnih plačil vsa plačila, ki jih je prejemnik čezmejnih plačil prejel prek različnih oznak in kod.
(4) Obveznost vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za plačilne storitve, ki jih opravljajo ponudniki plačilnih storitev plačnika v Sloveniji v zvezi s tistimi plačili, pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev prejemnika čezmejnih plačil nahaja v drugi državi članici. Šteje se, da se ponudnik plačilnih storitev prejemnika čezmejnega plačila nahaja v državi članici, ki je razvidna iz kode BIC ali druge poslovne identifikacijske kode tega ponudnika plačilnih storitev. Ne glede na navedeno ponudnik plačilnih storitev plačnika navedene plačilne storitve vključi v izračun števila čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ponudnik plačilnih storitev vodi evidence iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo.
(6) Podatki iz evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil se lahko obdelujejo samo za namene nadzora obračuna davka od dobav blaga in storitev s ciljem preprečevanja goljufij na področju DDV.
86.c člen
(poročanje davčnemu organu
)
)
(1) V primeru, ko se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v Sloveniji, pošlje ponudnik plačilnih storitev prejemnika čezmejnega plačila podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.
(2) V primeru, ko se prejemnik čezmejnega plačila nahaja na tretjem ozemlju ali v tretji državi, pošlje ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki se nahaja v Sloveniji, podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu najpozneje do konca meseca, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katero se podatki nanašajo.
(4) Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.
(5) Če davčni organ ponudniku plačilnih storitev sporoči, da je bil sprejem poslanih podatkov zavrnjen zaradi napake pri poročanju ali pošiljanju podatkov, mora ponudnik plačilnih storitev odpraviti napako in ponovno poslati podatke davčnemu organu v 30 dneh od prejema sporočila davčnega organa.
(6) Če ponudnik plačilnih storitev naknadno ugotovi, da so podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena nepravilni ali nepopolni, davčnemu organu pošlje popravke ali dopolnitve podatkov v 10 delovnih dneh od ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
(2) V primeru, ko se prejemnik čezmejnega plačila nahaja na tretjem ozemlju ali v tretji državi, pošlje ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki se nahaja v Sloveniji, podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu najpozneje do konca meseca, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katero se podatki nanašajo.
(4) Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.
(5) Če davčni organ ponudniku plačilnih storitev sporoči, da je bil sprejem poslanih podatkov zavrnjen zaradi napake pri poročanju ali pošiljanju podatkov, mora ponudnik plačilnih storitev odpraviti napako in ponovno poslati podatke davčnemu organu v 30 dneh od prejema sporočila davčnega organa.
(6) Če ponudnik plačilnih storitev naknadno ugotovi, da so podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena nepravilni ali nepopolni, davčnemu organu pošlje popravke ali dopolnitve podatkov v 10 delovnih dneh od ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
86.d člen
(lokacija plačnika in prejemnika čezmejnega plačila
)
)
(1) Ne glede na določbe o kraju obdavčljivih transakcij iz 19. do 31. člena tega zakona se za namene prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona šteje, da se plačnik nahaja v državi članici, ki je razvidna iz:
1. IBAN plačilnega računa plačnika ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo,
2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.
(2) Za namene prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona se šteje, da se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki je razvidna iz:
1. IBAN plačilnega računa prejemnika čezmejnega plačila ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo, ali
2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.
1. IBAN plačilnega računa plačnika ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo,
2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.
(2) Za namene prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona se šteje, da se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki je razvidna iz:
1. IBAN plačilnega računa prejemnika čezmejnega plačila ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo, ali
2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.
86.e člen
(podatki o prejemnikih čezmejnih plačil in plačilih
)
)
(1) Evidenca o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil, ki jo vodi ponudnik plačilnih storitev v skladu s 86.b členom tega zakona, vsebuje naslednje podatke:
1. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev;
2. ime ali poslovni naziv prejemnika čezmejnega plačila, kakor izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;
3. katero koli identifikacijsko številko za DDV ali drugo nacionalno davčno številko prejemnika čezmejnega plačila, če ponudnik plačilnih storitev z njo razpolaga;
4. IBAN ali, če ta ni na voljo, katero koli drugo identifikacijsko oznako, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo;
5. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar prejemnik čezmejnega plačila prejme sredstva, ne da bi imel plačilni račun;
6. naslov prejemnika čezmejnega plačila, če je na voljo, kot izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;
7. podrobnosti o vsakem čezmejnem plačilu v skladu s prvim in drugim odstavkom 86.b člena tega zakona;
8. podrobnosti o vsakem vračilu plačila iz prejšnje točke, ki je opredeljeno kot tako.
(2) Podrobnosti iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke in informacije:
1. datum in čas izvedbe plačila ali vračila plačila;
2. znesek in valuto plačila ali vračila plačila;
3. državo članico izvora plačila, ki ga prejme prejemnik čezmejnega plačila ali ga prejme ponudnik plačilnih storitev v imenu prejemnika čezmejnega plačila, ali namembno državo članico vračila plačila in informacije, ki se uporabijo za določitev izvora ali namembnega kraja plačila ali vračila plačila v skladu s prejšnjim členom;
4. vse sklice, ki nedvoumno določajo plačilo;
5. kadar je primerno, informacije o tem, da je plačilo odrejeno v fizičnih prostorih trgovca.
(3) Informacije, ki se uporabijo za določitev izvora plačila ali namembnega kraja vračila plačila iz 3. točke prejšnjega odstavka, ne vsebujejo elementov, ki omogočajo identifikacijo plačnika ali prejemnika vračila plačila.
1. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev;
2. ime ali poslovni naziv prejemnika čezmejnega plačila, kakor izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;
3. katero koli identifikacijsko številko za DDV ali drugo nacionalno davčno številko prejemnika čezmejnega plačila, če ponudnik plačilnih storitev z njo razpolaga;
4. IBAN ali, če ta ni na voljo, katero koli drugo identifikacijsko oznako, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo;
5. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar prejemnik čezmejnega plačila prejme sredstva, ne da bi imel plačilni račun;
6. naslov prejemnika čezmejnega plačila, če je na voljo, kot izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev;
7. podrobnosti o vsakem čezmejnem plačilu v skladu s prvim in drugim odstavkom 86.b člena tega zakona;
8. podrobnosti o vsakem vračilu plačila iz prejšnje točke, ki je opredeljeno kot tako.
(2) Podrobnosti iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke in informacije:
1. datum in čas izvedbe plačila ali vračila plačila;
2. znesek in valuto plačila ali vračila plačila;
3. državo članico izvora plačila, ki ga prejme prejemnik čezmejnega plačila ali ga prejme ponudnik plačilnih storitev v imenu prejemnika čezmejnega plačila, ali namembno državo članico vračila plačila in informacije, ki se uporabijo za določitev izvora ali namembnega kraja plačila ali vračila plačila v skladu s prejšnjim členom;
4. vse sklice, ki nedvoumno določajo plačilo;
5. kadar je primerno, informacije o tem, da je plačilo odrejeno v fizičnih prostorih trgovca.
(3) Informacije, ki se uporabijo za določitev izvora plačila ali namembnega kraja vračila plačila iz 3. točke prejšnjega odstavka, ne vsebujejo elementov, ki omogočajo identifikacijo plačnika ali prejemnika vračila plačila.
141. člen
(hujši davčni prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 10.000 do 125.000 eurov, če:
1. določi davčno osnovo v nasprotju s 36., 36.a, 37., 38. ali 39. členom tega zakona;
2. ne predloži davčnemu organu obračuna DDV ali posebnega obračuna DDV ali teh obračunov DDV ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v teh predloženih obračunih DDV navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (63. do 70. člen, 87. člen, 88. člen, 88.a člen, drugi odstavek 122.d člena, 137.e člen ter 63.b člen Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih omogočajo elektronski vmesniki, in s posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L št. 313 z dne 4. 12. 2019, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba (EU) št. 282/2011);
2.a ne predloži davčnemu organu mesečnega poročila ali ga ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v njem navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke oziroma davčnemu organu ne posreduje spremembe prijavljenih podatkov za posamezno pošiljko (130.t člen);
3. ne plača DDV ali ne plača DDV v predpisanem roku ali ne plača DDV na predpisan način (77. člen, 63.b člen Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011);
4. ne izpolni obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem opravljanja dejavnosti oziroma davčnemu organu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ali zahtevka ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način (78. člen);
5. ne zagotovi, da je račun izdan ali izda račun v nasprotju z 81., prvim in četrtim odstavkom 83. člena, prvim do tretjim odstavkom 84. člena ali 116. členom tega zakona;
6. ne zagotovi v svojem knjigovodstvu predpisanih podatkov ali podatkov v knjigovodstvu ne zagotovi za predpisano obdobje ali podatki knjigovodstva niso dovolj podrobni za pravilno obračunavanje DDV oziroma za nadzor davčnega organa (prvi in tretji odstavek 85. člena in 115. člen);
7. ne vodi predpisane evidence ali je vodena evidenca nepopolna ali ne zagotovi hrambe dokumentacije v predpisanem roku (drugi odstavek 85., 85.a, 122., 130, 130.h, 130.r, 130.u in 137.g člen);
8. ne zagotovi hrambe računov ali kopij računov ali dokazil o opravljenih plačilih v skladu z zakonom ali davčnemu organu v postopku nadzora ne omogoči dostopa do računov, njihovega prenosa ali uporabe (86. člen, četrti odstavek 84. člena, prvi odstavek 136. člena);
9. ne predloži davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga in storitev znotraj Unije oziroma o prenosu blaga znotraj Unije v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic ali ne predloži rekapitulacijskega poročila v predpisanem roku ali ne predloži rekapitulacijskega poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali podatke, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 90. člena, prvim odstavkom 91. člena ali 92. členom tega zakona;
10. ne predloži davčnemu organu poročila o dobavah blaga ali storitev po 76.a členu tega zakona ali ne predloži poročila v predpisanem roku ali ne predloži poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (92.a člen);
11. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV oziroma odbija DDV v nasprotju s 94. členom tega zakona;
12. ne izda naročniku prodaje obračuna ali v izdanem obračunu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (117. člen);
13. davčnemu organu predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 133. člena tega zakona;
14. uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, ne da bi izpolnjeval predpisane pogoje, oziroma začne uporabljati posebno ureditev pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja posebno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo (133. in 134. člen),
15. evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ne vodi tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo (peti odstavek 86.b člena);
16. davčnemu organu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom 86.c člena tega zakona ali pošlje nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke;
17. ne vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ali evidenca ne vsebuje vseh podatkov (prvi ali drugi odstavek 86.e člena).
(2) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov.
(4) Z globo v višini od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
1. določi davčno osnovo v nasprotju s 36., 36.a, 37., 38. ali 39. členom tega zakona;
2. ne predloži davčnemu organu obračuna DDV ali posebnega obračuna DDV ali teh obračunov DDV ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v teh predloženih obračunih DDV navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (63. do 70. člen, 87. člen, 88. člen, 88.a člen, drugi odstavek 122.d člena, 137.e člen ter 63.b člen Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih omogočajo elektronski vmesniki, in s posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L št. 313 z dne 4. 12. 2019, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba (EU) št. 282/2011);
2.a ne predloži davčnemu organu mesečnega poročila ali ga ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v njem navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke oziroma davčnemu organu ne posreduje spremembe prijavljenih podatkov za posamezno pošiljko (130.t člen);
3. ne plača DDV ali ne plača DDV v predpisanem roku ali ne plača DDV na predpisan način (77. člen, 63.b člen Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011);
4. ne izpolni obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem opravljanja dejavnosti oziroma davčnemu organu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ali zahtevka ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način (78. člen);
5. ne zagotovi, da je račun izdan ali izda račun v nasprotju z 81., prvim in četrtim odstavkom 83. člena, prvim do tretjim odstavkom 84. člena ali 116. členom tega zakona;
6. ne zagotovi v svojem knjigovodstvu predpisanih podatkov ali podatkov v knjigovodstvu ne zagotovi za predpisano obdobje ali podatki knjigovodstva niso dovolj podrobni za pravilno obračunavanje DDV oziroma za nadzor davčnega organa (prvi in tretji odstavek 85. člena in 115. člen);
7. ne vodi predpisane evidence ali je vodena evidenca nepopolna ali ne zagotovi hrambe dokumentacije v predpisanem roku (drugi odstavek 85., 85.a, 122., 130, 130.h, 130.r, 130.u in 137.g člen);
8. ne zagotovi hrambe računov ali kopij računov ali dokazil o opravljenih plačilih v skladu z zakonom ali davčnemu organu v postopku nadzora ne omogoči dostopa do računov, njihovega prenosa ali uporabe (86. člen, četrti odstavek 84. člena, prvi odstavek 136. člena);
9. ne predloži davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga in storitev znotraj Unije oziroma o prenosu blaga znotraj Unije v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic ali ne predloži rekapitulacijskega poročila v predpisanem roku ali ne predloži rekapitulacijskega poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali podatke, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 90. člena, prvim odstavkom 91. člena ali 92. členom tega zakona;
10. ne predloži davčnemu organu poročila o dobavah blaga ali storitev po 76.a členu tega zakona ali ne predloži poročila v predpisanem roku ali ne predloži poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (92.a člen);
11. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV oziroma odbija DDV v nasprotju s 94. členom tega zakona;
12. ne izda naročniku prodaje obračuna ali v izdanem obračunu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (117. člen);
13. davčnemu organu predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 133. člena tega zakona;
14. uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, ne da bi izpolnjeval predpisane pogoje, oziroma začne uporabljati posebno ureditev pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja posebno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo (133. in 134. člen),
15. evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ne vodi tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo (peti odstavek 86.b člena);
16. davčnemu organu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom 86.c člena tega zakona ali pošlje nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke;
17. ne vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ali evidenca ne vsebuje vseh podatkov (prvi ali drugi odstavek 86.e člena).
(2) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov.
(4) Z globo v višini od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
Povezani predpisi
