(1) S tem zakonom se zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi) določajo nujni interventni, sanacijski in preventivni ukrepi ter postopki za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.

(2) S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23),
2. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) in
3. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE).

(3) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

1. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1),
2. Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C; v nadaljnjem besedilu: ZGas),
3. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2),
4. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
5. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2324),
6. Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF),
7. Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23 in 78/23 – ZZVZZ-T; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1),
8. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
9. Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),
10. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD),
11. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZVrt),
12. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
13. Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZŠolPre-1),
14. Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),
15. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1),
16. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
17. Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1),
18. Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEISZ),
19. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
20. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
21. Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZGim),
22. Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1),
23. Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZVSI),
24. Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2),
25. Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSV),
26. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),
27. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
28. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F),
29. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
30. Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljnjem besedilu: ZSRib),
31. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),
32. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
33. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZG),
34. Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15 in 44/22; v nadaljnjem besedilu: ZAgrS),
35. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ),
36. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16, 36/21 – ZZIRDKG in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZGGLRS),
37. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),
38. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
39. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2) in
40. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).

(4) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo začasni ukrepi na področjih gradnje cest za občine, socialnega varstva, družinske politike, solidarnostne pomoči, zaposlovanja tujih delavcev, začasne porabe sredstev, energetske gospodarske javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture, javnega naročanja, davčne politike, digitalne preobrazbe, kulture in medijev, uslužbenske zakonodaje, urejanja vodotokov, oprostitve plačila tiskovin, pravosodja in davčne izvršbe, sprejemanja donacij iz tujine, začasni ukrep solidarnostne delovne sobote, obveznega solidarnostnega prispevka, povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, začasni ukrep na področju vzgoje in izobraževanja, sanacije in odprave posledic plazov in poplav, bančnih posojil, kmetijstva, začasni ukrep ustanovitve Sklada za obnovo Slovenije, koordinacijsko organizacijske ukrepe in javno objavo podatkov.

Zaradi izvedbe ukrepov v skladu s tem zakonom, se vsi upravni postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov, izvajajo prednostno.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23) se naslov poglavja »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023« spremeni tako, da se glasi: »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU 2023«.

V 14. členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »in zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave)«.

V 17. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo »Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.«.

V drugem odstavku se beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«, za prvim stavkom pa se doda besedilo »Vlogo lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic poplav v avgustu 2023.«.

V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.«.

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Za kreditojemalce, ki opravljajo pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo po pravilu »de minimis«:

• za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3),
• za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), in
• za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).«.

V 18. členu se v tretjem odstavku besedilo »44.e člena« nadomesti z besedilom »44.c člena«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na drugi odstavek 35. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega člena izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 30. členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Delodajalec zahteva povračilo izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.«.

V napovednem stavku prvega odstavka 31. člena in prvi alineji tretjega odstavka 38. člena se za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«.

V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.«.

V 47. členu se v petem odstavku beseda »vloge« obakrat nadomesti z besedo »izjave«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Pomoč za samozaposlene iz drugega stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«.

V 48. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Upravičenec vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.«.

V petem odstavku se besedilo »31. decembra 2023« nadomesti z besedilom »31. januarja 2024«.

V 50. členu v drugem odstavku se besedilo »50 %« povsod nadomesti z besedilom »25 %«.

V 54. členu se v prvem in drugem odstavku beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«.

Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«.

Za 57. členom se dodajo novi 57.a, 57.b, 57.c in 57.č člen, ki se glasijo:

»57.a člen

(kazenske določbe na področju kreditnih obveznosti)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.b člen

(kazenska določba na področju predplačil gospodarstvu)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.c člen

(kazenska določba na področju pomoči za samozaposlene)

(1) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.

(2) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

57.č člen

(kazenska določba za začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči)

(1) Ne glede na zakon, ki ureja prekrške, se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz 52. člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale zaradi poplav in plazov.

(2) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom izplača enkratno solidarnostno pomoč.

(3) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«.

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) se v 44.h členu v četrtem odstavku za besedo »oblikovanju« dodata besedi »garancijske sheme«, besedilo »sklada upravljavec sklad pripiše vrednosti sklada« pa se nadomesti z besedilom »garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme«.

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) se za 131. členom doda nov 131.a člen, ki se glasi:

»131.a člen

(OPPN za odpravo posledic naravne nesreče)

(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.

(2) OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi vlada.

(3) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo usmeritve iz programa odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima poselitev prednost pred drugimi rabami prostora.

(4) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo:

• razvrednotena območja znotraj naselij in mest,
• nepozidana stavbna zemljišča,
• zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne infrastrukture,
• zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse prebivalce v območju urejanja.

(5) Če se prostorske ureditve načrtujejo znotraj poselitvenih območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena območja, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.

(6) Če se prostorske ureditve načrtuje zunaj obstoječih ali zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.

(7) V primeru posega na varovana območja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi izdela dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.

(8) Obvezni strokovni podlagi iz petega in šestega odstavka tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta sestavni del sklepa o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz prejšnjega stavka je tudi strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe namenske rabe ali podrobnejše namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev, potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge nesreče.

(9) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojna za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.

10. Če se z OPPN za obnovo načrtuje ureditev državnega pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru med ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo posega v območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.
11. Pri prostorskih ureditvah, katerih namen je sprejem OPPN za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi ukrepov na ogroženih območjih in poselitvi.
12. Koordiniranje nosilcev urejanja prostora se izvaja znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje prostorskega razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih projektov. Nosilci urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem zakonu zagotoviti skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba je skrbnik izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor. Nosilec urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor.
13. Vodja skrbnikov izvajanja nalog nosilca urejanja prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri obravnavi investicije iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.
14. Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo se pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.
15. Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je v javnem interesu.«.

(1) Ne glede na omejitev zadolževanja iz 10.b člena ZFO-1 se občina, ki je bila prizadeta v poplavah in plazovih in je skladno s 15. členom ZOPNN upravičena do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: občina, prizadeta v poplavah in plazovih), v letih 2023 in 2024 lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz proračuna Republike Slovenije za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.

(2) Občine iz prejšnjega odstavka se lahko zadolžijo v skladu s prejšnjim odstavkom samo za namen odprave posledic poplav in plazov, pri tem pa lahko zaradi tega ukrepa do konca leta 2034 presegajo največji obseg možnega zadolževanja.

Ne glede na peti odstavek 10.a člena ZFO-1 in drugi odstavek 85. člena ZJF se lahko občina, prizadeta v poplavah in plazovih, v letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 10 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

(1) Ne glede na 3. člen ZGas se za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 kot naloga gasilstva za prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov.

(2) Dohodnine se ne plača od denarnih in drugih sredstev, ki so izplačana oziroma dana fizičnim osebam v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je davčna obveznost zaradi prejetih sredstev, od katerih se v skladu s prejšnjim odstavkom ne plača dohodnine in so bila prejeta pred uveljavitvijo tega zakona, previsoko izkazana. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 54. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v zvezi s 57. členom ZDavP-2.

Zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.

(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZDoh-2 se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2023.

(2) Stopnja poškodovanosti iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi končne ocene škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatke o poškodovanosti zemljiških parcel ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije do 30. januarja 2024.

Ne glede na četrti odstavek 21. člena ZIPRS2324 lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, za vplačane donacije za odpravo posledic poplav in plazov prevzemajo in plačujejo obveznosti do višine razpoložljivih sredstev na namenski postavki donacij.

Ne glede na drugi odstavek 49. člena ZJF lahko občina v letu 2023 sredstva proračunske rezerve porabi tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav in plazov v drugi občini.

Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZJF v letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve občine, ni omejen.

(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF in določbe zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki urejajo predplačila, se del sredstev za obnovo v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanj, v katerih je imela po podatkih centralnega registra prebivalstva stalno prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj ena oseba, izplača lastnikom stanovanj, ki so fizične osebe, kot predplačilo. Kot stanovanje se šteje celotna enostanovanjska stavba, stanovanjska enota v dvo ali več stanovanjski stavbi, bivalna enota v stanovanjski stavbi za posebne namene in stanovanje po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).

(2) Predplačilo iz prejšnjega odstavka se za posamezno stanovanje izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega deleža, v primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov. Za potrebe določitve prejemnika izplačila predplačila se ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, iz zemljiške knjige ali iz centralnega registra prebivalstva posredujejo identifikacijski podatki o lastnikih nepremičnin, vključno z enotno matično številko občana.

(3) Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 % ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji AJDA, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6.000 eurov.

(4) Predplačil se ne izvede za stanovanja v objektih, ki jim v skladu s strokovnim mnenjem vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) grozi visoka nevarnost porušitve ali znatnega poškodovanja objekta.

(5) Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za naravne vire, pred izplačilom predplačila obvesti lastnika stanovanja o višini predplačila. Lastnik, ki ne želi prejeti sredstev predplačila, mora obvestiti ministrstvo, pristojno za naravne vire, v roku 5 dni od prejema obvestila, sicer se izplačilo predplačila izvede.

(1) Ministrstvo, pristojno za naravne vire, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije zahtevek za izplačilo predplačila, iz katerega izhajata:

1. upravičenec do sredstev (osebno ime in enotna matična številka občana) in
2. višina predplačila za posameznega upravičenca.

(2) Finančna uprava Republike Slovenije izplača sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom. Finančna uprava Republike Slovenije za namen izplačil pridobi osebne podatke, navedene v prejšnjem odstavku, ter uporabi podatke iz davčnega registra o številki plačilnega računa upravičenca.

(3) Za namen izplačil iz prejšnjega odstavka se Finančni upravi Republike Slovenije zagotovijo sredstva iz proračuna.

(4) Ministrstvo, prisojno za naravne vire, pripravi seznam upravičencev do predplačil, ki vsebuje naslov stanovanja, znesek ocenjene škode ter znesek predplačila, s katerim se seznani Vlada Republike Slovenije. Seznam se za namen transparentne porabe proračunskih sredstev javno objavi.

Po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb se od višine sredstev, dodeljenih za obnovo stanovanja, ugotovljenih v odločbi, izdani na podlagi 45. člena ZOPNN, odšteje izplačano predplačilo.

(1) Lastniki stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24.a člena tega zakona in so sami ocenili, da do sredstev niso upravičeni in lastniki stanovanj, ki sredstev iz proračuna Republike Slovenije ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu vrnejo na transakcijski račun, s katerega so sredstva prejeli. Podatki o lastnikih stanovanj, ki so prejeto predplačilo vrnili, se javno objavijo na način, kot je objavljen seznam iz četrtega odstavka 24.b člena tega zakona.

(2) Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev proračuna Republike Slovenije za obnovo stanovanja, ugotovljenih v programu odprave posledic nesreče za obnovo stavb, do katerih je upravičen, v odločbi iz 45. člena ZOPNN tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vročitve odločbe vrnejo.

(3) Ne glede na prvi odstavek 77. člena ZJF lahko minister, pristojen za naravne vire, na prošnjo dolžnika dovoli obročno vračilo sredstev brez soglasja ministra, pristojnega za finance, in brez zavarovanja. Obdobje obročnega vračila sredstev ne sme biti daljše od 12 mesecev.

Ne glede na 13. točko drugega odstavka 266. člena ZZavar-1 prepoved razkritja zaupnih podatkov ne velja tudi za odpravo posledic škode na objektih in zemljiščih zaradi poplav in plazov v primerih, če te podatke potrebuje ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč.

Ne glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3 se za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije, začeta do 31. marca 2024 uporablja drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

Ne glede na 21. člen ZJN-3 lahko naročnik odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za katera se postopek začne najpozneje 31. marca 2024, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.

Ne glede na 96. člen ZJN-3 lahko naročnik do 31. marca 2024 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila:

• če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali
• če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben, ali
• zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode, pri čemer lahko odstopi le od tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta.

Za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, začeta do 31. marca 2024, se tretji odstavek 100. člena ZJN-3 ne uporablja.

Ne glede na 92. člen ZJN-3 in 20. člen ZPVPJN lahko naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila pred pravnomočnostjo odločitve, če izvaja javno naročilo male vrednosti, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov in ni predmet javnih naročil za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ter je postopek začet najpozneje 31. marca 2024. Če naročnik v primeru iz prejšnjega stavka pred sklenitvijo pogodbe in pred potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejme zahtevek za revizijo, se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) za sklenitev pogodbe iz 20. člena ZPVPJN.

Ne glede na 37. in 37.a člen ZPVPJN o zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, ki je bil začet najpozneje 31. marca 2024, odloča Državna revizijska komisija prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti podaljšanja roka.

Ne glede na 27.c člen ZUTD lahko upravičenec v obdobju od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023, če gre za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, opravlja začasno ali občasno delo v neomejenem obsegu, pri čemer mora upoštevati določbe ZDR-1, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki urejajo delovni čas, nočno delo ter odmore in počitke. V tem obdobju se določbe ZUTD o omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo ne upoštevajo.

(1) Ne glede na 33. člen ZUTD in prvi odstavek 50. člena ZUTD se lahko v program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: program javnih del), ki se določi v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: Katalog APZ) iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD, z namenom odprave in zmanjševanja posledic poplav in plazov, vključujejo vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.

(2) Program javnih del v skladu s tem zakonom se izvaja v skladu s potrebami občin, prizadetim zaradi poplav in plazov, vendar najdlje do 31. decembra 2024.

(3) Udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) javnih del po tem zakonu ne sme biti napoten na opravljanje del, kjer obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje v skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).

(4) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) lahko brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena napoti v program javnih del ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 12. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 13. člena ZUTD.

(1) Ne glede na prvi in četrti odstavek 53. člena ZUTD ZRSZ v celoti zagotavlja sredstva za plače in druge stroške dela udeležencev javnih del iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se določijo v katalogu APZ.

(2) Ne glede na prvi odstavek 52. člena ZUTD je udeleženec javnega dela po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnega dela, upravičen do plače:

• od vključno I. do vključno V. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 100 % minimalne plače;
• za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 110 % minimalne plače;
• za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 120 % minimalne plače.

(3) Ukrep iz tega člena se uporablja do 31. decembra 2024.

(1) Ne glede na 32. člen ZVrt ter 24. in 31. člen ZUPJS ter ne glede na veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec so starši, ki jim je izdana odločba o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, oproščeni plačila za vrtec. Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

(2) Odločbo o izredni denarni socialni pomoči vrtcu predložijo starši.

(3) Občine za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo ter zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZVrt, uveljavljajo višje stroške za kritje razlike med plačili staršev in veljavnimi cenami programov, ki jim je nastala zaradi oprostitve plačila staršev na podlagi tega člena, pri proračunu Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.

(1) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 25. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci in dijaki v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije malice v višini cene malice za obdobje do 31. decembra 2023.

(2) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 26. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije kosila v višini cene kosila za obdobje do 31. decembra 2023.

(3) Odločbo o izredni denarni socialni pomoči šoli predložijo starši oziroma polnoletni dijak zase.

(4) Stroške malic in kosil iz tega člena krije šolam proračun Republike Slovenije.

(1) Ne glede na tretji odstavek 42. člena ZUPJS upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence centru za socialno delo sporoči tudi spremembo v vrednosti nepremičnine, nastale zaradi poplav in plazov. Center za socialno delo v primeru iz tega odstavka na novo odloči o posamezni pravici.

(2) Ne glede na 42.b člen ZUPJS se šteje, da je sprememba okoliščine iz prejšnjega odstavka ali iz 42. člena ZUPJS sporočena pravočasno, če je sporočena od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

(3) Ne glede na 32. člen ZUPJS se vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev šteje za pravočasno, če je vložena od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

(4) Ne glede na 17. člen ZUPJS in 27. člen ZSVarPre se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za subvencijo tržne najemnine, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, in oseb, ki se upoštevajo v skladu z ZUPJS in ZSVarPre poleg vlagatelja, pri odločanju o vlogah za subvencijo tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta do 31. decembra 2023, kot premoženje ne upošteva tistega premoženja, ki je bilo poškodovano v poplavah in plazovih.

(5) Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije tržne najemnine iz prejšnjega odstavka se:

• v primeru ene najemne enote lahko prizna le ena subvencija tržne najemnine,
• pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZUPJS, ki določa, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ne upošteva.

(1) Ne glede na 33. člen ZSVarPre so do izredne denarne socialne pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov upravičene samske osebe ali družine, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala škoda, ne glede na njihov materialni položaj.

(2) Izredna denarna socialna pomoč iz prejšnjega odstavka znaša največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode, nastale zaradi poplav in plazov.

(3) Ne glede na 26. člen ZSVarPre se višina minimalnega dohodka iz prejšnjega odstavka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre določi po naslednjih merilih:

1. prva odrasla ali samska oseba: 1,51;
2. vsaka naslednja odrasla oseba: 0,83;
3. otrok osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,59.

(4) Izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača kot solidarnostna pomoč.

(5) Ne glede na 34. člen ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena pristojnemu centru za socialno delo dolžan predložiti dokazila o nastanku škode in o njeni višini do 30. junija 2024. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da škoda ni nastala, oziroma da je znašala manj kot višina prejete izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je pomoč prejel neupravičeno in jo je dolžan vrniti v skladu s 44. členom ZUPJS, brez možnosti odpisa dolga.

(6) Če je samska oseba ali družina v koledarskem letu 2023 že prejela izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče, ki ni bila dodeljena za namen poplav in plazov, ali višje sile, se prejeta pomoč ne všteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.

(7) Če je samska oseba ali družina upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre za namen odprave posledic poplav in plazov, je lahko upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena le do razlike do višine izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.

(8) V primeru samskih oseb ali družin, ki jim je bila priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči, dodeljene za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav in plazov v skladu z ZSVarPre, center za socialno delo po uradni dolžnosti odpravi veljavno odločbo in na novo odloči o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči za enak namen po tem členu.

(9) Izredna denarna socialna pomoč iz tega člena se ne izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi iz tega zakona.

10. Ne glede na 33. člen ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav in plazov najele stanovanje, dodeli tudi za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem. Izredna denarna socialna pomoč iz tega odstavka mesečno in v koledarskem letu 2023 ne sme presegati višine dveh minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ter se ne šteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
11. Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
12. Vloge za uveljavljanje pravice iz desetega odstavka tega člena se lahko vložijo najpozneje do 31. decembra 2023.

(1) Ne glede na 18.d člen ZKme-1 se za ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov uporablja posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena. Za ukrepe iz prejšnjega stavka se ne glede na prvi odstavek 1. člena tega zakona posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena uporablja tudi za primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 1. točke prvega odstavka 18.d člena ZKme-1 v obdobju od 1. januarja 2023 do uveljavitve tega zakona.

(2) Če Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) s svojimi kontrolnimi sistemi, zlasti s sistemom za spremljanje površin iz 15.a člena ZKme-1, zazna okoliščine, ki kažejo na nastanek primera višje sile ali izjemne okoliščine, po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja višje sile ali izjemne okoliščine in o tem odloči v odločbi o dodelitvi sredstev.

(3) Šteje se, da stranka uveljavlja višjo silo ali izjemno okoliščino, če AKTRP v izjavi o ugotovljenem dejanskem stanju, ki jo poda v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 36.b člena ZKme-1, do 2. novembra 2023 obvesti o razlogu višje sile ali izjemne okoliščine, ki ima za posledico ugotovljene nepravilnosti.

(4) Poleg primerov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko stranka do 2. novembra 2023 AKTRP obvesti o primeru višje sile ali izjemne okoliščine tudi na način iz 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).

(5) Ne glede na predpise, ki urejajo ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali, v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz tega člena AKTRP pri izračunu zneska sredstev ne uporabi znižanja ali zavrnitve izplačila ter zahtevek odobri v celoti, če upravičenec izpolnjuje ostale pogoje upravičenosti.

Ne glede na sedmi odstavek 32. člena ZViS lahko visokošolski zavodi do 30. oktobra 2023 sprejmejo spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu iz sedme alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS zaradi poplav in plazov, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti. Te spremembe se uporabljajo za vpis v študijsko leto 2023/2024.

Ne glede na 70. člen ZViS imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa študenta tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

Študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih, so na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v študijskem letu 2023/2024 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023.

Ne glede na peti odstavek 74.a člena ZDU-1 se javnim agencijam, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in ostalim uporabnikom javnih storitev, katerih premično ali nepremično premoženje je bilo poškodovano ali uničeno v poplavah in plazovih, za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 ne zaračunavajo stroški uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema.

(1) Ne glede na 10. člen ZEISZ se za preverjanje identitete v postopku pridobitve sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, do 30. junija 2024 omogoči identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.

(2) Za izdajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na osnovi identifikacije z uporabo sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, se do 30. junija 2024 kot ustrezna prizna identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.

(3) Minister, pristojen za področje zagotavljanja centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, podrobneje določi način izvajanja tega člena.

(1) Ne glede na 21. člen ZCes-2 se obnova porušenih in poškodovanih delov javnih cest, vključno z vsemi spremljajočimi ureditvami, na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, v okviru območja ceste z varovalnimi pasovi iz 46. in 47. člena tega zakona izvede kot vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Pred pričetkom priprave izvedbenega načrta za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka, mnenjedajalci podajo le projektne pogoje, katerih rok za izdajo je pet delovnih dni od prejema zahteve. Na izvedbeni načrt se mnenj ne izdaja. Recenzija izvedbenega načrta za izvedbo tovrstnih projektov ni obvezna.

(3) Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo na občinskih cestah, posege v zahtevne cestne objekte, ki vključujejo spremembo zmogljivosti ceste, velikost njenih posameznih delov ali zamenjavo posameznih konstrukcijskih delov, brez izdelane ali recenzirane projektne dokumentacije koordinira Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov iz četrtega odstavka 157. člena tega zakona.

Ne glede na četrto in peto alinejo šestega odstavka 76. člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas državne ceste pri regionalnih cestah in državnih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.

Ne glede na četrti odstavek 109. člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas občinske ceste pri lokalnih cestah, javnih poteh in občinskih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.

(1) Ne glede na 83. in 113. člen ZCes-2 za delno ali popolno zaporo javne ceste zaradi izvedbe sanacijskih del na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, ni treba izdelati načrta zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.

(2) Vloga za dovoljenje za delno ali popolno zaporo javne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste ter čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme zapore ceste. Pri uporabi semaforjev se doda izračun krmilnega programa. V primerih, kjer povprečni letni dnevni promet (PLDP) presega 10.000 vozil ali kjer se dela izvajajo v vplivnem območju križišč ali je zaradi popolne zapore potreben obvoz ali se zahteva ločeno vodenje pešcev in kolesarjev, je treba vlogi priložiti situacije postavitve začasne prometne signalizacije in sheme potrebnih prometnih znakov za obvoz ter kratko tehnično poročilo.

(1) Ukrepi iz 45. do 48. člena tega zakona se uporabljajo do 31. marca 2024.

(2) Projekti gradenj iz tega poglavja na prizadetih območjih, pričeti do 31. marca 2024, se dokončajo v skladu s tem zakonom.

(1) Ne glede na 96.a člen ZV-1 lahko organ v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v okviru odprave posledic poplav in plazov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb urejanja voda zagotovi dodatne izvajalce, pri čemer se za zagotovitev izvajalcev predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne uporabljajo.

(2) Cena za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prejšnjega odstavka se ne glede na predpise, ki urejajo gospodarske javne službe urejanja voda ter koncesijske akte za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda za čas izvajanja interventnih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda ob poplavah in plazovih določi v višini izhodiščne cene in urne postavke, določenih v posameznih koncesijskih pogodbah za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda, povečanih za do 50 %.

(3) Obseg in prednostni vrstni red izvajanja izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prvega odstavka tega člena določi s sklepom predstojnik organa v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, pri čemer se primarno upošteva kriterij varovanja življenja ali zdravja ljudi.

(4) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 30. junija 2024.

(1) Ne glede na 30. člen ZVrt so starši, katerih otroci zaradi poplav in plazov ali odprave posledic poplav in plazov ne obiskujejo vrtca, za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec.

(2) Vrtcem, ki zaradi poplav in plazov niso dostopni za starše oziroma so zaradi poplav in plazov zaprti ali so preventivno zaprti zaradi nevarnosti plazov, proračun Republike Slovenije krije izpad plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za dneve, ko otroci niso mogli obiskovati vrtca, v višini znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo.

(3) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom, ki ga izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

(4) Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz drugega odstavka tega člena neposredno iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Zasebnim vrtcem, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZVrt, se izpad plačil staršev prizna za čas, ko so bili vrtci zaprti oziroma za starše nedostopni in otroci niso obiskovali vrtca, in v višini znižanega plačila staršev, ki bi bilo staršem določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež. Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za posameznega vključenega otroka krije tudi 15 % cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.

(1) Ne glede na drugi odstavek 29. člena ZGim in drugi odstavek 59. člena ZPSI-1 so učenci in dijaki, ki bivajo v dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila oskrbnine za obdobje do 31. decembra 2023.

(2) Pod pogojem iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila oskrbnine tudi študenti višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih.

(3) Odločbo iz 38. člena tega zakona o izredni denarni socialni pomoči dijaškemu domu predložijo starši oziroma polnoletni dijak ali študent zase.

(4) Stroške oskrbnin dijaškim domovom iz prvega in drugega odstavka tega člena krije proračun Republike Slovenije.

Ne glede na 46. člen ZVSI imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

(1) Ne glede na 4., 12. in 54. člen ZPotK-2 lahko kreditojemalec pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po ZPotK-2, uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov.

(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega odstavka šteje fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(3) Kreditojemalec naslovi na dajalca kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja na podlagi ZPotK-2, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023.

(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka kreditojemalec navede, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z dajalcem kredita iz prejšnjega odstavka, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, ki so na to vplivale, ter dokazilo, da mu je v času nastanka poplav in plazov nastala premoženjska škoda. V vlogi kreditojemalec poleg tega navede število mesecev odloga.

(5) Dajalec kredita najpozneje v osmih dneh brezplačno odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki se sklene v obliki aneksa h kreditni pogodbi.

(6) Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe in aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.

(7) Odlog se odobri za obdobje največ 24 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.

(8) V obdobju odloga plačil se na odloženi del glavnice 12 mesecev od začetka veljavnosti odloga plačil ne obračunavajo obresti, po enem letu pa se lahko obračunavajo obresti največ v višini 2 % letno oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.

(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena se lahko dajalec kredita in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(1) Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZSV krizne namestitve izvajajo tudi izvajalci, ki v skladu s predpisi s področja socialnega varstva izvajajo institucionalno varstvo.

(2) Krizne namestitve v skladu s tem členom so namestitve, namenjene osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav in plazov ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.

(3) Postopek krizne namestitve se začne na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti. Sprejem v krizno namestitev se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.

(4) Krizna namestitev iz tega člena se zagotavlja v trajanju 21 dni. Ne glede na prejšnji stavek se krizna namestitev lahko podaljša največ dvakrat za 21 dni, če po mnenju pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti osebi ni možno zagotoviti potrebne oskrbe v drugi organizirani obliki socialnovarstvenih storitev. Če vrnitev osebe v domače okolje po zaključeni krizni namestitvi zaradi posledic poplav in plazov ni mogoča, se ji prednostno zagotovi vključitev v zagotavljanje institucionalnega varstva v instituciji, pri izvajalcu institucionalnega varstva, ki je osebi zagotovil krizno namestitev.

(5) Osebam, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom, se prevoz v ali iz krizne namestitve zagotovi z nenujnim reševalnim prevozom osebe.

(6) Nenujni reševalni prevoz iz prejšnjega odstavka pri dispečerski službi zdravstva naroči pristojna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena, ki bo osebi zagotovil krizno namestitev.

(7) Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza iz prejšnjega odstavka je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki določa prevoze pacientov.

(8) Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev in nenujnih reševalnih prevozov iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev se izvajalcu iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo od dneva krizne namestitve osebe. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.

(9) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 30. junija 2024.

(1) Ne glede na 169. člen ZDR-1 lahko izvajalec, ki zagotavlja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali storitve pomoč na domu na podlagi koncesijske pogodbe ali z dovoljenjem za delo, zaradi odprave posledic poplav in plazov, zaposlenega brez njegovega soglasja začasno premesti tudi k drugemu izvajalcu socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali pomoč družini na domu na enako ali drugo delovno mesto.

(2) Za izvajanje ukrepa iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 13. poglavja četrtega dela tega zakona, ki urejajo začasne ukrepe na področju zakonodaje, ki ureja javne uslužbence, razen omejitve iz četrtega odstavka 126. člena tega zakona.